Avtomatske misli so notranji glas, ki lahko oblikuje naše razpoloženje

Psihologinja Blanca Fernández Tobar iz centra Psynthesis Psicología v Madridu pojasnjuje, da gre za normalen pojav, ki pa lahko postane težaven, kadar se prelevi v kognitivna izkrivljanja ali mentalno ruminacijo. »Avtomatska misel sama po sebi ne pove nič o nas. Pomembna je interpretacija, ki jo damo temu, kar si mislimo,« pravi strokovnjakinja.

Takšne misli se lahko pojavijo v vsakem kontekstu – od srečanja s sosedom do trenutkov pred pomembnim izpitom. Običajno so nevtralne ali celo pozitivne, toda v obdobjih tesnobe in stresa lahko prevladajo negativne vsebine, ki se povezujejo s samokritiko, občutki grožnje ali pomanjkanjem vrednosti. »Pri tesnobi negativne misli sprožijo telesne odzive, kot so pospešen srčni utrip ali tresenje,« pojasnjuje Fernández Tobar.

Če takšne misli postanejo ponavljajoče in vztrajne, se lahko razvijejo v ruminacijo – začarani krog, v katerem oseba znova in znova podoživlja negativne interpretacije dogodkov. V teh primerih lahko notranji glas okrepi občutek nesposobnosti ali brezizhodnosti.

Strokovnjakinja razlikuje med avtomatskimi mislimi in kognitivnimi izkrivljanji. Medtem ko so prve zgolj spontani notranji dialogi, so slednja pristranske interpretacije teh misli. Dihotomno mišljenje (»vse je črno ali belo«), personalizacija (»vse se dogaja meni«) ali katastrofiziranje so klasični primeri izkrivljanj, ki lahko poglobijo psihološko stisko.

Popolnoma utišati notranjega glasu ni mogoče, a obstajajo tehnike, s katerimi je mogoče ublažiti njegov vpliv. Ena najpogosteje uporabljenih v terapiji je kognitivno restrukturiranje: proces, v katerem posameznik ozavesti negativne misli, preveri njihovo realističnost in jih nadomesti z uravnoteženimi alternativami.

»Prvi korak je, da se s seboj pogovarjamo prijazno in spoštljivo,« poudarja Fernández Tobar. Ob tem dodaja, da je delo zahtevno, saj se za avtomatskimi mislimi pogosto skrivajo globlja temeljna prepričanja o nas samih in svetu.

Čeprav so avtomatske misli sestavni del vsakdanjega življenja, lahko prav način, kako jih interpretiramo, pomembno vpliva na naše razpoloženje, samospoštovanje in duševno zdravje.